Sodobna gradnja z ilovico

Ilovica je naravno mineralno gradivo, s katerim jc mogoce graditi tudi v evropskem prostoru, kjer so klimatski pogoji zelo raznoliki. Velik del stavbnega, zlasti stanovanjskega fonda, ki je bil v preteklosti zgrajen iz ilovice in ilovnatih gradiv, je v uporabi se po vec stoletjih in nudi zelo ugodno bivalno klimo. Gradnja z ilovico je v 70-tih letih prejsnjega stoletja v evropskem prostoru skoraj popolnoma izginila. Ponovni preporod je doživela po letu 1984, najprej v Franciji, takoj zatem se v Nemciji in drugod. Gradivo, ki je nekaj tisocletij služilo za gradnjo bivalisc, se je vrnilo, tokrat z ekoloskim predznakom. Kljub mocnim predsodkom se po okoljsko osvescenih državah pojavljajo ilovnate zgradbe, grajene v posodobljenih tradicionalnih tehnikah. V evropskem prostoru se danes v glavnem uporabljajo tri tehnike gradnje z ilovico: butana ilovnata gradnja, gradnja z ilovnatimi zidaki in kombinacija lesa in ilovnatih gradiv. V clanku je prikazana ilovica, ki ustreza sodobnim gradbeno-fizikalnim, funkcionalnim, oblikovnim in gradbeno-tehnicnim zahtevam. Predstavljene so bistvene lastnosti tega gradiva in laboratorijski preizkusi, ki so danes potrebni pred izbiro ilovnatega gradiva in tehnologije gradnje. Prikazani so tudi projekti, realizirani v evropskem prostoru, ki potrjujejo tezo o primernosti gradiva za gradnjo.